|
NARAVNI SPOMENIK
RT MADONA
Slovenska obala
je v jadranskem prostoru pa tudi širše izjemna tako zaradi svoje severne
lege kakor tudi geološke zgradbe. Oboje se kaže v številnih pomembnih značilnostih,
ki posledično vplivajo tudi na podvodni rastlinski in živalski svet. Celoten
Tržaški zaliv je dobršen del leta najhladnejši del Sredozemskega morja,
zaradi številnih sladkovodnih pa tudi močno razsoljen. Zaradi navedenega
živijo tu izolirano nekateri predstavniki hladnoljubnega morskega življa
(npr. rjavi bračič - Fucus virsoides). Ob tem pa se Tržaški
zaliv v poletnih mesecih toliko segreje, da omogoča življenje tudi večini
značilnih sredozemskih vrst.
Rt Madona (piranska
Punta) je eden najizrazitejših, najdostopnejših in obenem tudi dokaj ogroženih
(ribolov, rekreacija) predelov slovenskega obalnega morja z izredno pestrim
živalskim in rastlinskim svetom. Trdno kamnito dno, ki spremlja obrežni
pas slovenske obale v vsej njegovi dolžini, se od obrežne črte bolj ali
manj enakomerno spušča do nekaj metrov globoko, nakar se praviloma pojavi
pregib
s strmejšim skokom, ki sega vse do sedimentnega dna. Ta skok je najizrazitejši
ravno pred rtom Madona.
Na severovzhodni
strani rta se trdno sprva položno spušča do štirih ali petih metrov globine,
nakar se strmo prevesi in med desetimi in petnajstimi metri globine preide
v peščeno dno. dno od obrežne črte do pregiba je poraslo z algalno zarastjo,
predvsem z vrstami rodov Cystoseira, Sargassum, Dictyota, Halimeda
in Padina. Po pregibu je manj cistozire, pogosteje pa se
pojavljajo litotamnijske alge (Pseudolithophyllum sp.) ter
predstavniki rodov Codium. Votline, izbokline in razpoke stopničastega
brega med pregibom in peščenim dnom naseljujejo številne živalske vrste.
Med bolj opaznimi so različni črni cevkarji (Spirographis spallanzani,
Protula tubularia, Serpula vermicularis), spužve (Euspongia
officinalis, Verongia aerophoba, Haliclona mediterranea) in ribe,
med katerimi je ob pirkah (Serranus scriba), črnikah
(Chromis chromis) in lumbrakih (Crenilabrus sp.) tudi
veliko plemenitih belih rib - kavalov (Corvina nigra),
šargov
(Diplodus sargus), ušat (Oblada melanura) idr. Ob
pozornejšem opazovanju pa lahko srečamo tudi z algami poraslega malega
morskega pajka (Maia verrucosa), s spužvo prekrito rakovico
dromio (Dromia personata), dolgonosega morskega konjička
(Hippocampus gattulatus), škarpeno (Scorpaena scrofa)
in polža velikega svitka (Astrea rugosa). Veliki svitek (turban)
- simbol naravnega spomenika Rt Madona, je tudi dokaj ogrožen, saj je zaradi
svojega prelepega oranžno-belega pokrovčka (operkuluma) prepogosto tarča
obiskovalcev podvodnega sveta piranske punte in izdelovalcev nakita. Pomembna
živalska vrsta spodnjega infralitorala je tudi kamena korala (Cladocora
cespitosa). Na južni strani rta tvori ta naša največja koralna vrsta
povsem strnjene formacije, ki tu in tam skoraj popolnoma prekrivajo morsko
dno. Sicer pa je relief morskega dna na južni strani rta manj razgiban.
Nekoliko izrazitejši pregib s skokom je le med dvemi in šestimim metri
globine. Zaradi intenzivnejše prisotnosti morskega ježka (Paracentrotus
lividus) in drugačne zgradbe morskega dna je algalna zarast na tej
strani rta zelo skromna. Najpogostejši prebivalci morskega dna so tako
spužve,
ascidije (Phalusa sp.), ožigalkarji (Anemonija sulcata)
in školjke (Ostrea sp.) ter morske kumare (Holothuria
sp.).
Podvodni svet
rta Madona je zaradi izredne pestrosti različnih habitatov ter rastlinskih
in živalskih vrst nedvomno edinstven tako za slovensko obalno morje kakor
tudi za celoten Tržaški zaliv. Kljub svojim skromnim dimenzijam je nenadomestljiv
delček v mozaiku biotske raznolikosti tega najsevernejšega dela Sredozemlja
Prosimo obiskovalce, da v naravnem rezervatu ne puščajo odpadkov!
Tekst:
Robert
Turk
|