Naravni rezervat Strunjan je del krajinskega parka Strunjan in obsega 4 km dolgo severno obalo Strunjanskega polotoka med Simonovim in Strunjanskim zalivom ter pripadajoči 200 metrski pas obalnega morja. Površina celotnega rezervata je 160 ha, razmerje kopno : morje pa 1:2,5. Najznačilnejši del rezervata so prepadne stene klifa, visoke do 80 m, zgrajene iz mehkih flišnih plasti, ki jih morje, veter in dež z lahkoto neprestano oblikujejo in spreminjajo. Strunjanski klif je največja znana obmorska flišna stena ob vsej jadranski obali. Fliš je sedimentna kamnina iz eocena, v kateri se izmenoma ponavljajo plasti peščenjaka, laporja in karbonatnega turbidita. ker je mehka. jo morje v spodnjem delu ves čas izpodjeda. vremenske razmere pa povzročajo razpadanje in erozijo v zgornjih plasteh. Posledica tega so zanimivi geološki in geomorfološki pojavi. kot so spodmoli. mikrotektonski prelomi, nalomljeni skalni bloki ter poševne plasti peščenjaka, ki se iztekajo v morje in ponekod ustvarjajo pravi pravcati naravni tlak neposredno na meji med morjem in kopnim. Ti pojavi so zlasti značilni za rta Strunjan in Kane. kjer potekajo debelejši skladi malo nad vodno gladino in skoraj vzporedno z njo, nad njimi pa so tanjše plasti laporja in peščenjaka zavite in zgnetene v najrazličnejše vzorce. Ob vznožju klifa se je med strmim pobočjem in morjem izoblikovala značilna prodna terasa, ponekod široka do 7 metrov (zaliv sv. križa), na rtičih pa ozka in prehodna le ob oseki (rt Strunjan). 
Na zgornjem robu klifa, v erozijskih grapah in drugje. kjer nagib terena to dopušča. je razvita značilna listopadna submediteranska združba črnega gabra in ojstrice (Seslerio autumnalis - Ostryetum), v kateri se gosto pojavljata tudi brnistra (Spartium junceum) in trstikovec ali "kanela" (Arundo donax). Botanično izredno zanimivo je pobočje rta Ronek, kjer se navkljub severni legi ter pretežno flišni podlagi pojavljajo tudi značilne sredozemske rastline. Med njimi sta nedvomno najbolj zanimiva značilna predstavnika sredozemske makije, mirta (Mirtus communis) in jagodičnica (Arbutus unedo). Slednja ima na rtu Ronek svoje edino avtohtono rastišče v Sloveniji.
V morskem delu rezervata so ohranjeni izvirni ekološki procesi, značilni biotopi, rastlinske in živalske vrste ter združbe. Morsko dno je sprva trdno, zatem pa muljevito in peščeno. Skladno s tem sta razporejeni tudi obe osnovni vegetacijski formaciji - algalna zarast na trdnem in travnik na muljevitem dnu. V pasu bibavice je na celotnem območju jasno izražen pas rjavega bračiča (Fucus virsoides), sicer pa je algalna zarast najbolj popolno razvita pred rtom Ronek, kjer si skladno z globino sledijo posamezne združbe, vezane na rod Cystoseira.
Na muljevitem in peščenem dnu zaliva sv. Križa je razvit obsežen podvodni travnik. Tvorita ga cvetnici Cimodocea nodosa in Zostera noltii, v njem pa kraljujejo tudi posamezni leščurji (Pinna nobilis) in spirografi ( Spirgraphis spallanzanii).
Med številnimi živalskimi vrstami, ki naseljujejo morski del naravnega rezervata. je veliko takih. ki so zaradi različnih vzrokov opredeljene kot ogrožene. Med bolj znanimi so ob leščurju vsekakor kamena korala (Cladocora caespitosa), morski datelj (Lithophaga lithophaga) ter rakovici iz rodu Maia.
Naravni rezervat Strunjan je zaradi svojih geoloških in geomorfoloških značilnosti, zaradi velike biotske pestrosti in zaradi dejstva, da obsega najdaljši neprekinjen del naravne obale v celotnem Tržaškem zalivu, izjemnega pomena z vidika varovanja naše naravne dediščine, poleg tega pa tudi za ohranjanje ekološke stabilnosti in biotske raznolikosti celotnega Tržaškega zaliva.

Prosimo obiskovalce, da v naravnem rezervatu ne puščajo odpadkov!