Rastišče pozejdonke (posidonia oceanica L.Del.) pri Kopru

Pozejdonka (Poisidonia oceanica L. Del.), sredozemski edemit, je ena najbolj znanih, a tudi najbolj ogroženih rastlin Sredozemskega morja. Pozejdonka ni alga, pač pa cvetnica, tj. višja rastlina z vsemi značilnimi deli telesa - koreniko in koreninami, listi, cvetovi in plodovi. Na prvi pogled še najbolj spominja na trave, zato jo tudi največkrat imenujemo kar morska trava, kar velja tudi za tri druge morske cvetnice, ki jih srečamo v našem morju - kolenčasto cimodocejo (Cymodocea nodosa) ter pravo (Zostera marina) in malo morsko travo (Zostera nana).
Pozejdonka je največja med "morskimi travami" v Jadranu. Njeno poimenovanje po enem najpomembnejših sredozemskih božanstev, bogu Pozejdonu, je nadvse primerno, saj sestavljajo njeni obsežni podvodni travniki, ki jih srečujemo od obrežja pa tja do 40 metrov globine, enega ključnih ekosistemov Sredozemskega morja. Travniki pozejdonke se večinoma pojavljajo na muljevitem in peščenem in redkeje na trdnem dnu. Njene korenike, ki lahko rastejo vodoravno ali navpično, so med seboj gosto prepletene in tvorijo nekakšno sekundarno morsko dno. Slednje je lahko tudi več decimetrov debelo in tvori ponekod prave pravcate grebene. Na koncu vsake korenike je šop centimeter širokih in tudi več kot meter dolgih listov. Njihovo število se med letom spreminja in se giblje med 5 in 8. Starejši listi, nameščeni na zunanji strani šopa odpadajo, v notranjosti šopa pa rastejo novi.
Travniki pozejdonke so izrednega pomena za morski ekosistem tako z vidika proizvodnje kisika in organske snovi (približno 20 ton /ha/leto) kakor tudi kot življenjski prostor za veliko število morskih organizmov, vezanih na travnik zaradi prehranjevanja, bivališča, skrivališča ipd. Veliko je sesalnih organizmov, takih, ki živijo pritrjeni na površini listov in korenik. Prostora zanje je ogromno, saj se dejanska površina vseh listov na enem m2 travnika giblje med 20 in 50 m2 . Travniki pozejdonike so tudi zelo pomemben dejavnik zmanjševanja erozije. S svojim gibanjem močno upočasnijo valovanje in s tem tudi delovanje morja na obrežje. Vsem pozitivnim stranem navkljub je rastišč pozejdonke po Sredozemlju zaradi gradbenih del, onesnaževanja, kočarjenja, sidranja ipd. vedno manj.
Pozejdonka je tudi v Sloveniji opredeljena kot ogrožena rastlina. Njeno edino znano rastišče je v vsega 50 m širokem in kilometer dolgem pasu med Koprom in Izolo (natančneje med Žusterno in Reksom). Rastišče je tudi edino v Tržaškem zalivu in ob celotni zahodni istrski obali. Prve šope pozejdonke srečamo že neposredno ob obali, zadnje pa na štirih metrih globine. Travnik ni strnjen, pač pa sestavljen iz številnih večjih in manjših otočkov, med katerimi se na peščenem dnu razrašča kolenčasta cimodoceja, na trdni podlagi pa različne vrste alg. V travniku srečamo tudi veliko predstavnikov živalskega sveta, med katerimi so zaradi svoje velikosti najbolj opazni leščurji (Pinna nobilis), ob njih pa različne spužve, raki (Maia verrucosa, Pagurus sp.), polži (Murex sp.) in školjke (Chlamis varius, Arca noae). Rastišče oblikuje ekosistem, ki igra pomembno vlogo v izmenjavi snovi v morju, predvsem pa zagotavlja življenjski prostor, skrivališče in zatočišče številnim značilnim morskim organizmom Tržaškega zaliva in tako prispeva k raznolikosti podvodnega sveta in ohranjanju njegovih ekoloških procesov.

Tekst: Robert Turk