V Vašem predlogu Odloka, ki nam je bil predstavljen na sestanku dne 9.feb.1998 ste Šavrinsko gričevje skupaj z dolino Dragonje uvrstili med območja prevladujočih kulturnih vrednot. Skupaj s spodaj pripisanimi NVO, društvi in MZVNKD Piran, Vam predlagamo, da celotno povirje reke Dragonje do njenega izliva in Sečoveljske soline, kot enovit vodni organizem in celosten ekosistem, uvrstite med območja prvovrstnih naravnih in kulturnih vrednot Slovenije. Popolno zavarovanje edinstvenega in silno občutljivega ekosistema povirja Dragonje je in mora postati predvsem odgovorno kulturno dejanje tako lokalne skupnosti, kakor tudi vseh Slovenk in Slovencev. V podporo tej naši kratki utemeljitvi smo uporabili vrsto strokovnih virov, ki so citirani ob koncu našega predloga. Prepričani smo, da jih bomo ob našem nadaljnem skupnem delu tudi uporabili za kompleksnejše elaboriranje tega predloga. V tem besedilu se držimo predvsem načela KAJ ZAVAROVATI in ravno v primeru Dragonje ta KAJ postane VSE! 

Slikovite razgaljene stene plasti eocenskega fliša so visoke od nekaj metrov do celo 50 m. Značilne so predvsem v gornjem delu doline med Trsekom in sotočjem pri Škrlinah. Denudirane flišne stene so hladnejše od okolice, zato imajo drugačno mikroklimo in predstavljajo specifično življensko okolje, biotop, ki bi ga bilo treba šele proučiti. Dragonja je edina reka v Sloveniji ob kateri se pojavljajo tovrstni razgaljeni geološki profili. Svojevrsten fenomen sta geološka profila nad sotočjem pri Škrlinah, kjer je reka vrezala tudi sijajna erozijska spodmola. Golice predstavljata obe prepadni steni iz eocenskega alveolinskega apnenca in sicer 5 m visoka stena Sv. Štefana in 15 m visoka Stena, kjer se zaradi toplejšega apnenca razvija izjemna termofilna flora z evidentiranimi 255 rastlinskimi vrstami, kar lokaliteto uvršča kot najbogatejšo evmediteransko lokaliteto v Sloveniji. 

V povirju Dragonje je posebej izrazita soteska Stranice, ki se vkleščena v slikovita, z gozdom poraščena pobočja, prebija proti sotočju pri Trseku. Pod Kolombo in pri Fermovem mlinu sta dva znamenita spodmola, kjer voda polzi preko razgaljenih lapornih plasti in jih prekriva z lehnjakom. Tu sta tudi najbogatejši rastišči redke  praproti venerinih laskov (Adiantum capillus - veneris) v Dragonji. 

Dragonja meandrira tako v zgornjem, kakor tudi v spodnjem delu toka. Vsi meandri so živi in erozijsko aktivni. Meandri so slika vitalne sile naravne reke in njihov obstoj daje jamstvo za obstoj pestrosti življenja v Dragonji. 

Prodišča so posledica intenzivne rečne erozije in akumulacije in so eksistenčno vezena na naravni vodni režim Dragonje. Prodišča se nahajajo predvsem na mestih, kjer reka zavija in njena transportna moč upade. Prodišča Dragonje so značilen in obširen biotop, ki veže nase posebne oblike življenja in so glede na svojo veliko ogroženost in redkost tudi v evropskem prostoru še dragocenejša. Podorni bloki oz. balvani nastajajo zaradi selektivne erozije brežin, med njimi pa zastaja voda in na teh mestih se pojavljajo sestoji redke flore (npr. sestoji trsja Phragmites communis). 

Jam je več in imajo redke speleogenetske in geomorfološke značilnosti. Najpomembnejša v naravni dediščini je vsekakor Poljanska buža, obdobni ponor pri Križišču Puče, dolg 876 m in globok 91 m. 

Soline so življensko povezane s celotnim povirjem Dragonje. Vsakršne antropogene motnje vodnih režimov (agrooperacije, hidroregulacije) in kemično onesnaženje (pesticidi, kemična gnojila, težke kovine, olja, itd.) lahko povzroče katastrofo tudi v ekosistemu solin. Najbolj modro bi torej bila obravnava varovanja celotnega vodnega organizma povirje Dragonje/soline. 

Na Dragonji in njenih pritokih se zvrstijo vse znane vrste slovenskih slapov po obliki in velikosti, večkrat povezani v sisteme slapišč. Dragonja je izoblikovala ozke doline, skozi katere teče preko izklinjajočih se odpornejših flišnih plasti v zaporedju kaskad, slapičev, brzic, slapov, prelivov in tolmunov. Večji slapovi so nastali na Supotu, Vruji in Pasjoku, kjer se voda spušča 10 do 15 m globoko preko izklinjenih skladov apnenčevega peščenjaka. Zelo slikovite so kaskade, ki so najlepše razvite v Laborski dolini in na Rokavi pri Škrlinah. Sotočje Rokave in Dragonje je ravno na svoji slapotvorni stopnji izjemen naravni pojav v slovenskem in širšem mediteranskem področju. 

Flišni svet Dragonje je prepreden z izviri. Posebnost med izviri v dnu doline predstavljajo danji izviri pod pobočjem Vela Reber in pri vtoku Pasjoka v Dragonjo. Ob teh izvirih se pojavljajo izjemni biotopi razpoznavni po sestojih trsja. 

Območje odlikuje velika pestrost rastlinskih in živalskih vrst ter združb, ki se navezujejo na posamezne habitatne tipe. Njihova ohranitev je mogoča le z zavarovanjem obstoječih mozaičnih habitatov z vsemi rastlinskimi vrstami v njih. Za sesalce in ptiče so najpomembnejši vlažni biotopi, za plazilce prodišča ob Dragonji in breg reke, za dvoživke pa reka s pritoki. Izjemnost reke Dragonje kot vodnega habitata potrjujejo tudi primerjave rezultatov raziskav s podobnimi območji v Sloveniji. Raziskave florističnih značilnosti Dragonje le potrjujejo sliko izjemne naravne kvalitete, ki povirje Dragonje uvrščajo med najdragocenejša območja naravne dediščine v Sloveniji. Najpomembnejši segmenti žive naravne dediščine so povezani z obvodnimi biotopi, ki jih lahko delimo na dve osnovni skupini: 
obrežni biotopi (erozijske stene pomembne predvsem izornitološkega vidika, trstišča, vrbišča in grmišča) 
vodni biotopi (brzice, tolmuni, mrtvice, prodišča) Reka Dragonja je naša edina submediteranska reka, ki je skorajda v celotnem toku ohranila svojo prvobitno podobo (porečje vsega 29 km dolge reke meri dobrih 100 km2). Posebnostim njenega ekosistema (nihanje vodostaja, visoke temperature vode, itd.) se je prilagodila specifična združba vodnih in obvodnih organizmov, ki tudi ekstremne razmere dobro prenaša. Že najmanjši poseg v naravno ravnovesje, ki bi spremenil dinamike habitatov, bi pomenil popolno in nepovratno uničenje takšnega tipa življenskega prostora in njegovih prebivalcev. 

Rezultati raziskav nedvomno potrjujejo velik naravovarstveni pomen doline Dragonje. Osnovne značilnosti so predvsem submediteranski značaj z izjemno biotopsko raznolikostjo, sklenjenost prvotne gozdne zarasti (izjemna gozdna združba Seslerio/Quercetum) v zgornjem delu doline, nenavadna "kraška" vegetacija prodišč, bogata evmediteranska vegetacija na Steni in sv. Štefanu in veliko število vrst, ki so zaradi ogroženosti uvrščene v Rdeči seznam Slovenije. 

Elaborat Inventarizacije favne v dolini Dragonje je po mnenjuraziskovalcev zajel le majhen del živečih vrst. Značilna heterogenost terestičnih habitatov se vsekakor kaže tudi na pestrosti živalskih vrst in združb. Ob terenskih popisih je bilo določenih 61 vrst ptičev, 11 vrst plazilcev (edino slovensko nahajališče progastega goža Elaphe quatuorlineata quatuorlineata), vsaj 4 vrst dvoživk, edino slovensko nahajališče vrbnic Brachyptera monilicornis in Perla illiesi, enodnevnice Choroterpes picteti in mladoletnic Polycentropus schmidi, Beraea dira in Warmaldia copiosa, redkega potočnega raka Austropotamobius pallipes in ogroženih sladkovodni školjk rodu Pisidium (kar 9 vrst!). 

Seznam ogroženih rastlinskih vrst v povirju Dragonje obsega 48 taksonov. Favnistična slika ogroženih živalskih vrst, ki sicer živijo v povirju Dragonje pa daje sledeče podatke: 4 vrste sesalcev, 10 vrst ptičev, 5 vrst plazilcev, 3 vrste dvoživk in rak primorski koščak (Austropotamobius pallipes). V Dragonji živi kar 9 vrst ogroženih sladkovodnih školjk rodu Pisidium (v celi Srednji Evropi je znanih 17 vrst)! Iz dodatnih raziskav doline in celotnega porečja je razviden izjemen pomen območja z vidika varovanja rastlinskih in živalskih vrst zaradi njegove raznolikosti, številčnosti, ohranjenosti in visoke endemičnosti, ki so izjemne ne samo v slovenskem merilu, temveč celo v evropskem in svetovnem merilu. Številne vrste so vpisane v Rdeči seznam Slovenije, nekatere pa tudi v Rdeči seznam ogroženih vrst sveta (1990 IUCN Red List of Threatened Animals). 

Naravovarstveno vrednotenje povirja Dragonje zahteva rezervatno namembnost (vsaj v zgornjih dveh tretjinah povirja) tega občutljivega prostora, ki omejuje gospodarsko rabo na minimum. Dovoljena pa je znanstveno-raziskovalna namembnost in vzgojno-izobraževalna namembnost s posebno ureditvijo (oznake, kažipoti, poti, počivališča, itd.). Sprejemljive so le tiste oblike rekreacije, ki ne zahtevajo večjih ureditev in ne potrebujejo športnih in drugih naprav (hoja, sprehodi, jezdenje, naravoslovno opazovanje, trekking) Možni bi bili le ureditveni posegi za varnost in dobro počutje obiskovalcev, kot so steze, ograje, počivališča, smetnjaki in sanitarije. Od gospodarskih dejavnosti so torej sprejemljive le oblike sonaravnega kmetovanja in ekoturizem. Za predlagani koncept varovanja tako izjemne naravne dediščine bi seveda morali sprejeti tudi ustrezne varstvene režime za zavarovanje geološke, hidrološke, botanične, zoološke in tudi gozdne naravne dediščine. Zavarovanje povirja Dragonje torej nikakor ne pomeni popolno konzervacijo in omrtvenje vseh dogajanj v tem prostoru. Značaj neokrnjene sekundarne divjine je lahko izjemna novost in kakovosten potencial v turistični ponudbi Slovenske Istre. Bližina množičnega turizma in deviške narave je dvorezen meč. Vdor množičnega turizma v prvobitno naravno okolje je za slednje hitro usoden in v tem primeru izgubita obe strani. Po drugi strani pa lahko z modro vodenim gospodarjenjem z naravnim parkom pridobita obe strani, kajti organizirani ogledi naravnih znamenitosti za turiste in šolarje pomenijo promocijo naravoslovnega turizma, ki ima bleščečo prihodnost. V okvirih parka bodo lahko potekale tudi številne kulturne prireditve, delavnice ekološkega in duhovnega ozaveščanja, strokovni seminarji, mednarodna srečanja okoljskih, kulturnih organizacij in posameznikov, likovne kolonije, glasbene prireditve, performance, ter podobne dejavnosti. Razvoj tradicionalnega in sonaravnega kmetovanja ter kmečkega turizma bi zagotovil svetlejšo prihodnost danes demografsko ogroženim vasem na Šavrinskih slemenih. Domačini bi lahko gostom ponudili pester izbor pridelkov zdrave prehrane in tradicionalnih lokalnih specialitet, za kar danes v Evropi ni problem najti kupcev z debelejšo denarnico. Menda si takih želimo tudi v Sloveniji! Toda taki turisti ne hodijo v področja industrijskega turizma, ampak dobro plačajo za svež zrak, požirek čiste studenčnice, zdravo prehrano in mir v lepoti neokrnjene narave. 

	Medobčinski Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ki, ga predstavlja Boris Križan, Piran, Trg bratstva
	Iztok Geister, pisatelj in zagovornik narave, Kocjančiči 18   Pobegi
	Ornitološko društvo Ixobrychus, Koper, ki ga predstavlja Tihomir Makovec
	EKO, Ekološka koordinacija Obale, Koper, Kocjančičeva 2, ki ga predstavlja Vlado Šav
	Društvo DAJA, Portorož, ki ga predstavlja predsednik Zlatko   Haskič
	Konjeniško društvo KROG, Sečovlje, ki ga predstavlja Mišo   Markovič
	Kulturno društvo Capris za oživljanje starega Kopra, ki ga predstavlja arhitekt Miroslav Mršnik - Mirč

	Dragonja, naravna in kulturna dediščina, Smernice za   načrtovanje posegov, MZVNKD Piran, avgust 1987
	Strokovne podlaga za varstvo naravne in kulturne dediščine   za območje organizacijske naloge dolina Dragonje, MZVNKD Piran, september 1996
	Inventarizacija favne v dolini Dragonje, Prirodoslovni muzej RS, 1986
	Rastlinski svet doline Dragonje v naravovarstvenem pogledu, Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani, 1987
	Bole J.: Rdeči seznam ogroženih kopenskih in sladkovodnih mehkužcev v Sloveniji (Varstvo narave 17, Ljubljana, 1992, 183-190)
	Gregori J.,Matvejev S.D.: Rdeči seznam ogroženih ptičev v Sloveniji (Varstvo narave 17, Ljubljana, 1992, 21-40)
	Kaligarič M.: Botanična podlaga za naravovarstveno   vrednotenje slovenske Istre (Varstvo narave 16, Ljubljana, 1990, 17-44)
	Krušnik C.: Rdeči seznam ogroženih mladoletnic v Sloveniji (Varstvo narave 17, Ljubljana, 1992, 105-108)
	Kryštufek B.: Rdeči seznam ogroženih sesalcev v Sloveniji (Varstvo narave 17, Ljubljana, 1992, 19-20)
	Mršič N.: Rdeči seznam ogroženih plazilcev v Sloveniji (Varstvo narave 17, Ljubljana, 1992, 41-44)
	Sket B.: Rdeči seznam ogroženih dvoživk v Sloveniji (Varstvo narave 17, Ljubljana, 1992, 45-50)
	Sket B.: Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih višjih rakov v Sloveniji (Varstvo narave 17, Ljubljana, 1992, 147-156)
	Wraber T., Skoberne P.: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije (Varstvo narave, 14-15, Ljubljana, 1989
	Križan B.: Krajši oris naravovarstvenega pomena reke in porečja Dragonje, MZVNKD Piran, januar 1994
	Proteus št.6/1987 (v celoti posvečen življenju reke Dragonje), več avtorjev (Geister I., Wraber T., Puc M., Gregori J., Lipar P., Klinc T., Kaligarič M., Pavlovec R., Velkovrh F., Gogala A.in M., Lipej L., Rejec I.)
	Zapisnik 13.seje Sveta za varstvo okolja RS z dne 17.12.1997, tč. 2: Okoljski razvojni vidiki Slovenske Istre in Krasa
	Društvo za kulturne raziskave in ekologijo, EKO - ekološka koordinacija Obale, Šav Vlado: Krajinski naravni park Dragonja, opis, problemi in rešitve, Koper, december 1997