STANJE IN PERSPEKTIVE

Pripravil:
Vodja projektne izvajalske skupine
Anton Komat                                                                                    Labor,  veliki traven  1999
Strokovni vodja projekta

I.       SPLOŠNO:

Zavarovana območja so jedra nastajanja nove civilizacije na prelomu tisočletja. Človeštvo je bilo v svoji zgodovini večkrat postavljeno pred izbiro, med tistim, kar prinaša varnost in tistim, kar ga lahko pahne v pogubo. Sedanja odločitev človeštva za trajnostni razvoj je prišla v zadnjem trenutku. Krvave morije 20. stoletja, mora atomskega holokavsta in grozeča ekološka katastrofa so bili dovolj strašljivi dokazi, da je s sodobnim človekom nekaj hudo narobe. Prišla je kolektivna streznitev človeštva, ki se imenuje trajnostni razvoj in to je temelj
nove civilizacijske paradigme.
Vsaj tri skupine razlogov so, ki utemeljujejo nastajanje zavarovanih območij: ekonomski, naravovarstveni in etični. 
1. Ekonomski razlogi:
-     ohranjanje zdravja prebivalstva in izboljšanje kvalitete življenja
- ohranjanje in zavarovanje genskih virov za kmetijstvo, farmacijo in medicino
- varstvo vodnih virov in pitne vode
- ohranjanje zdravja in rodnosti prsti
- razvoj turizma in odpiranje novih delovnih mest za lokalno prebivalstvo
- ohranitev naravne in kulturne krajine za naslednje generacije
- pričevanje suverenosti naroda in njegove nacionalne varnosti
2. Naravovarstveni razlogi:
- raziskovalne in vzgojnoizobraževalne dejavnosti (učilnice v naravi)
- znanstvena proučevanja biotske pestrosti živega sveta v ohranjenih ekosistemih
3. Etični razlogi:
- varovanje naravne in kulturne dediščine kot pogojev za ohranitev identitete naroda
- povezanost tradicije in duhovnih izročil prebivalstva z naravno in kulturno krajino
- vzpodbujanje umetniške in kulturne ustvarjalnosti v neokrnjeni naravi
- pomembnost lepot naravne in kulturne krajine za estetsko podoživljanje in duhovno prenovo sodobnega človeka
Izjemen pomen varovanja in ohranjanja naravne in kulturne krajine se zavedajo tudi vlade
najrazvitejših držav. Strategi, ki pripravljajo doktrine nacionalne varnosti neke države so ugotovili, da uničeno okolje povzroča zelo težke ekonomske, socialne in zdravstvene težave prebivalstva, kar vodi k hudim političnim problemom, ki kaj hitro rezultirajo v prvovrstne probleme nacionalne varnosti. Temeljna naravna vira, ki določata varnost vsake države sta danes pitna voda in genski viri. Zavarovana območja so torej v osnovi strategije nacionalne varnosti tudi Slovenije in njenih prebivalcev. 

Ključen problem, ki nenehno poraja vrsto poskusov grobega uničevanja naravne in kulturne dediščine prostora povirja Dragonje in okolnih Šavrinskih hribov je obči problem nizke politične, družbene in ekološke ozaveščenosti prebivalstva. Značilna je nizka participacija prebivalstva v političnem in družbenem življenju, poglavitni centri moči in težišče odločanja so v urbanih jedrih Obale, slabo je razvita krajevna samouprava, organizirana civilna družba pa se je pričela diferencirati le v urbanem okolju. Problem je tudi v tem, da se območje povirja Dragonje in Šavrinov nahaja v neposrednem zaledju (le cc. 8 km zračne črte)  industrijsko, urbano, prometno in turistično izredno obremenjenega obalnega pasu. Gre za dovolj redko bližino, na eni strani področja visoko nasičene industrijske civilizacije in na drugi strani demografsko ogroženega območja z izjemno naravno in kulturno dediščino.
Taka bližina je lahko prav eksplozivna, saj prinaša izjemna tveganja za obe strani. Ob vdoru kratkoročno orientirane profitne opcije pridobi korist le slednja, dolgoročno pa pomeni izguba perspektive trajnostnega razvoja za obe območji pravo katastrofo. Iz optike dolgoročno orientirane opcije trajnostnega razvoja celotne regije, ki je tudi premet tega projekta, pa je ravno bližina dveh tako na videz diametralno različnih okolij, lahko izjemno produktivna in razvojno perspektivna. Potrebna je le preudarnost in zadostna mera modrosti. 
Projektni izziv je s tem popolnoma utemeljen.
Tudi dandanes je kratkoročni profitni motiv na žalost še vedno prevladujoči dejavnik in zato tudi prevladujoči izziv pri načrtovanju večine posegov v prostor. Razlogi za tako stanje so predvsem:
- zgodovinsko pogojena nizka izobraženost starejših generacij podeželanov, ki so bili izločeni iz šolanja v času fašistične Italije
- slaba izobrazbena struktura nosilne generacije, ki se je rekrutirala predvsem v delavstvo
industrijsko razvitih centrov ob obali
- prevladujoči sistem utilitarističnih vrednot inteligence, ki je bila nosilka gospodarskega in
      družbenega razvoja urbanih centrov
- indoktrinirani koncept že preživelega industrijskega kemično podprtega kmetijstva s monokulturami, kemičnimi gnojili, pesticidi, agro- in hidromelioracijami, namakanjem in uničevanjem kulturne krajine
- prevladujoči koncept industrijskega turizma na obali, ki temelji predvsem na številčnosti gostov, nima pa izdelane diferencirane ponudbe za posamezne ciljne skupine gostov
ťmehkegaŤ turizma (ekoturizem, pohodništvo, kmečki turizem, šole v naravi, ekodelavnice, seminarji, raziskovalni tabori, kongresi, itd.)
- poskusi elitiziranja kulturnih dogodkov v urbanih jedrih in banaliziranje kulturne ponudbe
gostom v času turistične sezone omejujejo promocijo alternativnih kulturnih skupin in ogrožajo obstoj in promocijo avtohtone kulturne tradicije prebivalstva iz zaledja

Uspešnost predlaganega projekta je torej pogojena s preseganjem sedanjega stanja in z aktivnostmi, ki bodo v čimvečji meri dolgoročno uskladile interese obeh območij in jih umerile v perspektivo trajnostnega razvoja celotne regije Slovenske Istre. Taka naravnanost
bo dolgoročno nudila optimalne dobrobiti za obe strani.
S tako razvojno usmeritvijo lahko prebivalstvo povirja Dragonje varno vstopa v naslednje tisočletje. 

2. Lega, velikost in predvidene meje Parka za življenje Dragonja

Zamisel projekta predvideva v svoji končni implementaciji ustanovitev krajinskega parka Dragonja, ki bi ga zaradi razvojne naravnanosti bolje poimenovali Park za življenje Dragonja.
Park bi obsegal območje povirja Dragonje in Šavrinske hribe, ter se bo prostorsko z zelenim koridorjem navezoval na Kraški regijski park in v območje Sečoveljskih solin, ki so že zavarovane po Ramsarski konvenciji. Predvidene meje Parka za življenje Dragonja bodo na severni in vzhodni strani potekale po razvodni črti povirja reke Dragonje, na južni strani pa bo meja potekala po slovensko-hrvaški državni meji. Za Zeleni koridor izdeluje strokovne podloge MZVNKD Piran. Glede na to, da je večina naselij na slemenih, torej na samem razvodju, se bodo prebivalci po posameznih naseljih sami odločali o (ne)bivanju v Parku. 

Pravna osnova je že veljaven Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS. Pomembno je, da je MO Koper s posebnim Odlokom za kulturne spomenike razglasila naselja: Fijeroga, Glem, Koštabona, Krkavče, Labor, Pomjan, Topolovec, Trebeše, Trsek in Zabavlje. 
Pravne osnove za nemoteno implementacijo zamisli projekta so zadostne. 

3. Poslanstvo Parka za življenje Dragonja

Temeljno poslanstvo Parka za življenje Dragonja je: promocija trajnostnega razvoja postmodernega podeželja v tesni povezavi z bližnjimi urbanimi centri, kar za lokalno prebivalstvo pomeni večjo socialno varnost, perspektive zaposlovanja in boljšo kvaliteto bivanja. Revitalizacija območja Parka bo potekala s poudarjenimi javnimi funkcijami in v splošno družbeno koristnost, z vključevanjem ekonomskega razvoja, izobraževanja in razvojem kulturnega življenja. 

II /1:  OSNOVNI  PODATKI O NARAVNIH ZNAČILNOSTIH

1. Podnebje :
Povprečne letne vsote padavin se gibljejo med 980 mm na obalnem delu in sežejo do 1260 mm proti notranjosti (Kubed). Na Koštaboni, kjer se merijo tipične padavine gričevnatega zaledja srednjega dela povodja Dragonje, srednja letna vsota padavin seže do 1010 mm. Minimalne letne vsote se gibljejo od 700 mm na obalnem delu do 900 mm na notranjem, vzhodnem robu povodja. V enem letu lahko na zahodnem, nižinskem delu povodja pade do 1300 mm padavin, na vzhodnem pa tudi do 2000 mm. Največ padavin pade meseca oktobra, sledita mu september in avgust. Najmanj padavin pade julija in februarja. 
Letno temperaturno povprečje v Portorožu (zahodni rob) je 13,6 st.C, v Kubedu 11,5 st.C (vzhodni rob). Najhladnejši so meseci januar, februar in december, najtoplejši je mesec julij. 
Dnevna maksimalna padavina 151,4 mm je bila zabeležena na postaji Koštabona v oktobru 1980. Na Kubedu je največ padavin v enem dnevu padlo meseca julija 
148,1 mm, ravno tako v Portorožu 133,3 mm. Povprečen 15 minuten naliv daje 20 mm padavin, maksimalni zabeleženi je imel 49,1 mm padavin. V eni uru je največ padlo 66 mm padavin, povprečni enourni nalivi dajo 34 mm padavin.
Klima je submediteranska. 

2. Geologija (geomorfologija, stratigrafija,  paleontologija, tektonika, mineralni viri):
Geološka zgradba flišnega ozemlja je razmeroma enostavna in enotna. Eocenska flišna sinklinala se zoži proti JV in razširi proti SZ, med Trstom in Savudrijskim polotokom. Na jugu sega v povodje antiklinalno apniško obrobje Bujskega krasa.
Eocenski sedimenti, fliš, sestojijo iz laporjev in peščenjakov, vložkov breč, numulitnih apnencev in apnenčevih skladov. V granulaciji  so opazni prehodi od debelozrnatih peščenjakov do meljevca in mikritnega apnenca. Skupna debelina eocenskih klastičnih sedimentov znaša okoli 400 m.
Dno doline Dragonje je pokrito z debelim aluvialnim nanosom. V aluvialnih nanosih prevladujajo gline, v manjši meri sta prisotna še pesek in prod, ki je sestavljen iz prodnikov peščenjaka in apnenca. Debelina aluvialnega nanosa v spodnjem delu doline doseže tudi do 100 m. Apnenih območij je na povodju malo. Pomembna sta dva apnena otoka sredi fliša in aluvija, sv.Štefan in Stena. Njuna geološka podlaga so alveolinski in numulitni apnenci.

   4. Pedologija
      Pedološke lastnosti so posnete po kartah merila 1:5000 (Stepančič, 1985), za potrebe
      dela pa so bili določeni deleži posameznih talnih tipov. Na skoraj treh četrtinah
      (71%) površine povodja se je razvila karbonatna rendzina na flišu, saj imajo
      eocenski flišni sedimenti značaj mehkih karbonatnih kamenin. Kje ni bila prisotna
      večja erozija ali prekopavanje tal, je rendzina lahko evolvirala v evtrična rjava tla
      (na flišu 6% površin,  psevdooglejena 3% in koluvialna 1%). Kjer se na površini 
      pojavljajo plasti peščenjaka so se razvila globoko rigolana tla (9%) z vinogradi in
      vrtnarskimi površinami. 
      Na aluvialnih naplavinah so nastala obrečna tla, ki so mestoma lahko tudi močno
      oglejena.

6.Ogrožene rastline in živali /: 
   Seznam ogroženih rastlinskih vrst v povirju Dragonje obsega 48 taksonov. 
   Favnistična slika ogroženih živalskih vrst, ki sicer živijo v povirju Dragonje pa daje 
   sledeče podatke: 4 vrste sesalcev, 10 vrst ptičev, 5 vrst plazilcev, 3 vrste dvoživk in 
   rak primorski koščak (Austropotamobius pallipes). V Dragonji  živi kar 9 vrst zelo
   ogroženih sladkovodnih školjk rodu Pisidium (v celi Srednji Evropi je znanih 17
   vrst). Obstoji velika verjetnost, da v povirju Dragonje najdejo nove vrste teh
   školjk ali celo še neopisane vrste rodu Pisidium.
   Visoka stopnja endemičnosti ekosistema povirja Dragonje skriva raziskovalcem in
   javnosti še mnogo presenečenj. Številne vrste so vpisane v Rdeči seznam Slovenije, 
   nekatere pa tudi v seznam ogroženih vrst sveta (IUCN Red List of Threatened 
   Animals, 1990). 

II /2:   TEMELJNI PODATKI O LOKALNI SKUPNOSTI

1. Demografske značilnosti Slovenske Istre
Po industrijski revoluciji je istrsko prebivalstvo naraščalo do 1.svetovne vojne, najhitreje v obdobju 1900-1910, kar za 14%. Na področju J in JV gričevnatega dela Istre pa se je pričela stagnacija prebivalstva že v zadnjih desetletjih 19.st. Po prvi vojni je prebivalstvo upadlo zaradi vojnih izgub in ekonomske krize pod italijansko okupacijo. Po drugi vojni se je prebivalstvo najprej zvečalo, potem pa zaradi odseljevanja v Trst močno upadlo. Med leti 1948 in 1956 se je število prebivalcev  zmanjšalo za 21,4 %. Padanje števila prebivalcev pa se je še nadaljevalo, tako da je leta 1956 v regiji živelo le še 36895 prebivalcev, ali samo nekaj več kot leta 1880. Temu odseljevanju so sledili močni kompenzacijski migracijski tokovi, ki so do leta 1971 dvignili število prebivalstva na 58006. Priseljenci so prihajali od vsepovsod, iz notranjosti Slovenije in tudi iz hrvatskih delov Istre. V 60-tih in 70-tih letih se je močno povečal priliv prebivalstva iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Hiter gospodarski razvoj
je pospešil urbanizacijo obalnih mest, kjer je leta 1991 živelo že 66% vsega prebivalstva. 
V zalednju pa so ostala obširna demografsko ogrožena območja, kjer depopulacija traja že vse od konca prejšnjega stoletja. Najbolj so prizadeta naselja z do 200 prebivalci, ki jih je v regiji 76 in so v višje ležečem gričevnatem zaledju, predvsem v nadmorskih višinah nad 200 m. 
Za področje Slovenske Istre je v vseh zgodovinskih obdobjih značilno postopno prehajanje prebivalcev iz hribovitih predelov proti obali in naprej proti Trstu. Verižno in postopno preseljevanje celih družin je bilo posledica specifičnega sistema dedovanja, t.i. egalitarnega sistema, ki je deloval proti dokončnim izselitvam. Istrijani so vztrajali na razdrobljeni posesti, obenem pa po dodatni zaslužek hodili v bližnja mesta ali opravljali občasna dela (kamnoseštvo, gozdarstvo, prevozi, trgovina). 
Demografske posledice so predvsem ostarevanje prebivalstva, depopulacija in negativen migracijski saldo. Negativna demografska gibanja pa povzročajo tudi neusklajenost demografskih potencialov z možnostmi gospodarskega razvoja in to predvsem zaradi prevlade vzdrževanih prebivalcev, deagrarizacije prebivalcev in prevlade tipične dnevne delovne migracije v urbane centre obale. 

3. Dejavnosti nekoč in danes
Poseben način dedovanja, egalitarni sistem, je v Slovenski Istri povzročil nastanek sestavljenih družin, ki so omogočale najrazličnejše skupnostne kombinacije lastništva in dela. 
Veliko število družinskih članov je omogočalo pestro delitev dela in izvajanje zelo raznovrstnih proizvodnih dejavnosti: ob kmetijstvu in živinoreji, tudi domače obrti z izdelki za vsakdanjo rabo, ter dejavnostmi povezanimi z obmorskimi mesti. 
Kmetijstvo je imelo določene posebnosti, tako v načinih obdelave (prevladujoča ročna obdelava na kulturnih terasah je zahtevala številno delovno silo), kakor tudi v izrabi tal (prisotnost mediteranskih kultur: oljka, murva, smokve, mandelj, trta). Značilna je bila izjemna pestrost kultur, kar je pomenilo tudi večjo socialno varnost kmetije. Ostale dejavnosti podeželskega prebivalstva so bile še: mlinarstvo, kovaštvo, peka kruha, oljarstvo, pranje perila in gostilničarstvo.
Po drugi vojni se je spremenila gospodarska struktura vseh tradicionalnih področij dejavnosti.
Kmetijstvo se je bolj kot v strukturi pridelkov spremenilo glede na uporabo tal. Nastale so velike družbene posesti, pričelo se je uvajanje monokultur, opuščala so se zemljišča nižje kakovosti v depopulariziranih predelih. Delež kmečkega prebivalstva po popisu iz leta 1991
je zelo nizek, celo nižji od slovenskega povprečja. 
Danes so vse pomembne dejavnosti povezane na obmorsko področje (pomorstvo, turizem, ribištvo, luške dejavnosti, industrija, trgovina, storitve), zato je značilna velika dnevna migracija delovne sile.

4. Revitalizacija območja
Temeljno vodila mora biti razvoj komunikacij in možnosti gospodarskega razvoja, ki naj temelje na osnovah kot so: 
- kvalitetne komunikacijske povezave med naselji
- izboljšanje javnega prometa
- opremljenost lokalnih centrov oskrbe in storitev
- posodabljanje vseh oblik kmetijske pridelave in razvoj ekološkega kmetovanja
- razvoj terciarnih in kvartarnih gospodarskih dejavnosti 
- razvoj gostinstva in turizma
- razvoj kulturnih dejavnosti
- fiskalne in kreditne olajšave za prenovo vasi in program revitalizacije
- izgradnja komunalne infrastrukture in alternativnih virov energije
- ureditev problematike odpadkov

II/3: GOSPODARJENJE Z NARAVNIMI VIRI:

1. Upravljanje z gozdovi
- Ekološke funkcije gozda (predstavljajo 65,6% gozdnih površin)::
Gozd ščiti svoje rastišče kot tudi sosednje površine pred erozijo, izpiranjem in zemeljskimi usadi. Na flišni podlagi je ta vloga še posebej pomembna, predvsem okrog hudournikov. Varovalni gozdovi opravljajo tudi pomembno
hidrološko funkcijo, saj blaže odtočne konice v pogostih nalivih v Istri. Omejki gozda okrog kmetijskih površin so pomembni refugiji za številne rastlinske in živalske vrste, ki preprečujejo pritisk škodljivcev na kulturne rastline. 
- Socialne funkcije (obsegajo 9,7 % gozdnih površin):
Gozd je v tem primeru le okolica naravnega ali kulturnega spomenika, npr. arheoloških spomenikov. Za naravno dediščino je pomemben  gozdni rezervat Krkavška komunela v izmeri 48,77 ha, ki je namenjen raziskavam razvoja submediteranskega gozda v Sloveniji. 
- Proizvodne funkcije gozda
Proizvodni potencial teh gozdov je skromen zaradi dolgoletne degradacije. Osnovni sortiment so drva. Majhen lesnoproizvodni potencial gozda je občasno vzrok pritiskom po krčitvah in spremembi namembnosti za kmetijske namene. Druge rabe prostora (urbanizacija, infrastruktura) ne
predstavljajo večjih konfliktov 

3. Upravljanje z drugimi naravnimi viri
- 4.1. Lov
Slovensko lovstvo je v svojih dokumentih sprejelo načela trajnostnega razvoja, s tem pa je LZS postala naravovarstvena organizacija. Slovenski lovci so se pripravljeni vključiti v slovenski program naravnih parkov, saj 
so naravni parki izjemnega pomena za ohranjanje prostoživečih divjih živali in življenskega prostora za divjad. Torej so pomembni tudi za lovstvo in za lovce. Glede na to, da je vsak naravni park specifičen razvojni projekt, ki ga usmerjajo predvsem potrebe in želje lokalne skupnosti ter domačinov, je potrebno na območju Parka za življenje Dragonja funkcijo lovske dejavnosti primerno vgraditi v plan upravljanja parka. 
- 4.2. Ribolov
Iz ribiško-gojitvenega načrta RD Koper je razvidno, da je Dragonja ribolovna voda, vendar je zaradi svoje geografske lege, odročnosti, slabih cestnih povezav in zaradi svojega zelo spremenljivega vodostaja med letom popolnoma nezanimiva za ribištvo. Poleg tega živijo v njej ribe, ki za ribolov niso zanimive. Ribolova zatorej praktično sploh ni. V Dragonjo niso nikdar naseljevali nobenih tujih vrst rib. Tako sedaj predstavlja Dragonja s svojimi pritoki, kljub maloštevilnim ribjim vrstam, naravni rezervat za vse popisane vrste rib. Ker so vse ribe Dragonje popolnoma genetsko izolirane, predstavlja reka tudi izjemni naravni rezervat ohranjenega genskega fonda. Zato je treba
Dragonjo in njene pritoke varovati in preprečevati kakršnokoli izpuščanje tujih vrst v njene vode. Ihtiologi predvidevajo, da so se zaradi genske izoliranosti v Dragonji lahko razvile še neopisane podvrste klena (Leuciscus cephalus) in grbe (Barbus plebejus). 
- 4.3. Izraba mineralnih virov
(je bila v primeru odpiranja lokalnih kamnolomov že predstavljena) 

4. Turizem in rekreacija
Slovenija nima izdelane nacionalne strategije razvoja ekoturizma, zato je smiselno v pripravo ustreznega projekta vključiti tudi sodelovanje resornega ministrstva. Projekt razvoja ekoturizma mora vsebovati odgovore na nekatera temeljna vprašanja, kot so značilnosti širšega turistične območja, možnosti razvoja ekoturizma, povezave ekoturizma z razvitimi turističnimi centri, prisotne in možne oblike rekreacije, zagotovitev vseh pogojev za vključevanje lokalnega prebivalstva v razvoj ekoturizma in (samo)zaposlovanje lokalnega prebivalstva;

6. Raziskovalne dejavnosti
Porečje reke Dragonje obiluje z naravnimi bogastvi in skriva še mnogo skrivnosti za domače in tuje raziskovalce vseh področij. Raziskovalna dejavnost je vsekakor lahko pomemben sestavni del ekoturizma, saj morajo raziskovalci nekje bivati in se prehranjevati. Možna je organizacija mednarodnih delavnic, srečanj, delovnih taborov, seminarjev, kongresov, ipd.

7. Projekt EKO šole
Ekošolski turizem je lahko najhitrejša pot k oživljanju ekoturizma v območju parka. 
Otroci, šolarji, dijaki in študentje lahko organizirano bivajo v območju parka, kjer jim poteka šola v naravi, raziskovalni tabori ali pa enostavno le ekološke počitnice. Slovenski projekt EKO šole je evropski projekt, torej je možno vključevati tudi tuje obiskovalce, skupaj z učitelji in mentorji. EKO šolski turizem lahko zaposli domačine na številnih delovnih mestih (bivanje, prehrana, prevozi, vodenje, organizacijske aktivnosti, itd.) 

8. Kulturna dediščina

1. Kulturna krajina:
Kulturna krajina je bila kot poseben antropogeni habitat doslej spregledana. Novejše primerjalne študije v Evropi so pokazale izjemen pomen ekstenzivne kulturne krajine – ekstenzivno obdelana polja, žive meje, košeni travniki, pašniki, visokodebelni stari sadovnjaki, obmejki, ozare -za ohranjanje biotske pestrosti. Ugotovitve temelje predvsem na analizah prisotnosti ornitofavne.
2. Arheologija 
Arheološka dediščina še ni dovolj raziskana in tudi ni predstavljena javnosti.
3. Stavbna dediščina
Potrebno je izdelati že večkrat omenjen projekt prenove stavbne dediščine, v katerem je nujno sodelovanje Ministrstva za kulturo RS.
4. Etnološke značilnosti ter prenova in prezentacija kulturne dediščine
Etnologija Slovenske Istre je v intenzivni obdelavi, ni pa na primeren način predstavljena. Nedvomno je etnološka dediščina, oz. domača obrt, ki bi izvirala iz te tradicije lahko pomemben dejavnik razvoja ekoturizma. Obstoji kar nekaj posameznikov, zasebnih zbiralcev etnološkega blaga, ki bi želeli svoje zbirke na primeren način predstaviti obiskovalccem. Lahko je to etnomuzej, ali pa več za javnost odprtih zbirk, morda tudi mlin ob Dragonji. 

II /4:    OBSTOJEČI IN TRADICIONALNI  VZORCI RABE PROSTORA 

Slovenska Istra je kulturna krajina, ki je skozi stoletja kreirala harmonično stabilno ravnovesje z naravnim okoljem in zaradi tega nekateri poznavalci imenujejo področje Istre ťpodročje s kulturno auroŤ. Ta kvaliteta pogojuje posebne strategije, ko gre za načrtovanje rekonstrukcije področja ali drugih posegov, vključno z razglasitvijo območja za Park življenja Dragonja. Strategije morajo dajati poudarek ohranjanju harmoničnega ravnovesja in to s tem, da obravnavajo vse elemente kulturne krajine enakovredno – kot soodvisno celoto. Težave pri takšnem celostnem ukvarjanju s prostorom so predvsem v tem, da planerji in urbanisti ne poznajo lokalnih razmer, da se ekologi koncentrirajo na neokrnjeno naravo in zapostavljajo primarno produkcijo na področju; tisti, ki zastopajo strategijo dobička pa ne priznavajo ekoloških in socialno-kulturnih omejitev (Dešman, Kranjc, Pirkmajer, 1993). 

Dolgoročna vizija vsakega parka že v samem pričetku aktivnosti zahteva zavarovanje ekosistemske integritete naravnega prostora in zagotavljanje komemorativne integritete kulturnega prostora. Vsi ukrepi morajo temeljiti na štirih sočasnih dejavnostih, ki so: zavarovanje, predstavitev, trajnostni razvoj in upravljanje. Uporaba profesionalnih ekspertnih znanj se mora prepletati s tradicionalnim izročilom lokalnega prebivalstva. V nekaterih primerih, ko konsens ni mogoč, se sprejmejo zadovoljivi sporazumi.
Za skupno načrtovanje je razvitih več metod. Vse pa temelje na treh osnovnih izhodiščih:
1. Planiranje je orientirano v prihodnost
2. Planiranje je kontinuiran proces
3. Planiranje je usmerjeno v doseganje ciljev s prilagajanjem sredstev ciljem 
Med razvitimo metodami se je kot uspešna izkazala metoda sistemskega planiranja. 
Sistemsko planiranje je dinamičen pristop k planiranju, ki določa dovolj širok okvir za razumevanje in uporabo sistemskih zamisli. Presega le golo zbiranje podatkov, saj je zanj značilno predvsem:
- postopnost  približevanja jasnim ciljem
- identifikacija različnih rešitev in njihovih implikacij
- vzpodbujanje sistematičnih vrednotenj različnih opcij
- pojasnjevanje nastalih problemov
- predvidevanje pričakovanih problemov
- fazno načrtovanje prihodnjih aktivnosti
- identifikacija prioritet in kritičnih aktivnosti
- celostna koordinacija vseh nosilcev
- določanje skupnih obvez, aktivnosti in nosilcev
- vzpostavljanje in vzdrževanje partnerskih odnosov
- izgradnja dinamičnih osnov za vrednotenje nadaljnih aktivnosti in monitoringa;
Pri uporabi sistemskega planiranja v zavarovanih območjih so poudarki predvsem na:
- definiranju jasnih prioritet
- definiranju natančnih razmerij med nosilci posameznih aktivnosti
- vgradnji strateških nivojev pri načrtovanju zavarovanega območja
- upoštevanju in vrednotenju presečnih interesov 
- definiranju interesov o katerih se ne pogaja 
- identifikaciji tekočih in predvidenih problemov 
Pri uporabi sistemskega planiranja se moramo izogibati napak, ki so lahko predvsem:
- nedoslednost in nedorečenost pri specifikaciji posameznih aktivnosti
- slabo vrednotenje predvidenih problemov
- neproduktivno izgubljanje v podrobnostih
- pretirano naslanjanje na zunanjo ekspertno pomoč
- zanemarjanje, nevključevanje in podcenjevanje lokalnih potencialov
- pomanjkanje praktičnih vedenj pri implementaciji posameznih planskih postavk
- preveč ambiciozno zastavljen in nerealističen plan napredovanja
- zapiranje informacij in pomanjkanje političnega konsenza
- premalo inovativna uporaba vseh lokalnih obstoječih virov
Začetne aktivnosti pa vsekakor zahtevajo dovolj široko in natančno zbiranje vseh potrebnih podatkov in informacij. T.i.biofizične informacije morajo biti vsekakor zadostno komplementirane z ustreznimi socialnimi in ekonomskimi podatki. Pri zbiranju informacij o zavarovanem območju namreč obstoji večna nevarnost, da se težišče prenese na okoljske podatke in popise naravnih virov in da se zanemarja socialne, demografske, zdravstvene in ekonomske informacije in podatke o rabi prostora.
Najpomembnejše skupine informacij so:
1. Temeljni podatki o naravnih danostih
2. Temeljni podatki o lokalni skupnosti
3. Obstoječi in tradicionalni vzorci rabe prostora
Analiza stanja iz prve točke tega gradiva je izdelana po tem vzorcu.
Pomembno je vedeti, da informacij ne zbiramo le preko strokovnih virov in računalniških baz podatkov, temveč nam mora biti izjemno dragocena tudi zgodovina, tradicija in kulturne posebnosti in izročilo lokalne skupnosti ter znanja in vedenja domačega prebivalstva. Naše znanje se bo torej v času dograjevalo in nadgrajevalo, zato zaradi zbiranja podatkov z odločitvami ne smemo čakati. Tudi odločitve so predmet sprememb in modro je izgraditi dinamičen sistem tesne povezave med zbiranjem podatkov in odločanjem. 
Vse oblike planiranja in sprejemanja odločitev morajo biti v kar največji meri povezane z demonstracijskimi projekti na terenu, na oprijemljivih realnih rešitvah, ki so vsem na ogled.

Lokalno prebivalstvo je stoletja snovalo in ustvarjalo razvoj tega območja na naravnih zakonitostih, ki so v svojem bistvu vselej tudi ekonomske. To kontinuiteto se ne sme prekiniti v nobeni točki. Dilema: varovanje ali razvoj je torej popolnoma umetna! . 
Vključevanje lokalnega prebivalstva je temelj vseh aktivnosti, razumevanja in javne podpore
lokalne skupnosti. Graditev konsenza poteka na obeh ravneh: tako v teamskem delu znotraj Sveta parka, kakor tudi zunaj, z najširšo participacijo lokalne skupnosti. V vsakem trenutku mora biti transparentno, da Park nastaja zaradi zavarovanja sedanjih in prihodnjih interesov prebivalstva. Sodelovanje lokalne skupnosti mora biti aktivno in z zagotovljeno dvosmerno komunikacijo. Obravnavati je potrebno prav vse pobude in izražene interese prebivalstva in to z vso resnostjo in spoštovanjem. Vedeti moramo, da je legitimnost ustanovitve Parka za življenje Dragonja v popolnosti odvisna od kooperativnega partnerskega razmerja med lokalno skupnostjo in bodočim upravljanjem Parka. Vedno je potrebno imeti pred očmi, da ima lokalna skupnost znanje, ki je temeljnega pomena za uspešno upravljanje. Navsezadnje je lokalna skupnosti tista, ki v končni instanci odloča o sprejemu ali ne-sprejemu zamisli parka. 
Govoriti o partnerstvu pa pomeni ugotoviti predvsem, da:
- obstoji skupen interes
- obstoji skupna korist
- partnerja lahko enakopravno sodelujeta
Predstavniki lokalne skupnosti morajo sodelovati prav pri vseh odločitvah, tako samega ustanavljanja, kakor tudi upravljanja parka. Lokalna skupnost ima vse legitimne pravice pri odločanju o svojem ekonomskem razvoju in kvaliteti svojega življenja. Socialne in ekonomske potrebe, ter kvaliteta bivanja lokalnega prebivalstva v Parku morajo biti zadovoljene do te mere, da bo življenje v Parku pomenilo prednost za lokalno skupnost.
Le v tem primeru bomo lahko ugotovili, da je Park dosegel svoje polno poslanstvo.
Park torej lahko zaživi le ob ustrezni socialni, politični in finančni podpori državne in lokalne oblasti, ter v soglasju z lokalno skupnostjo.
Javna predstavitev zamisli Parka za življenje Dragonja se bo pričela z omizji po vaških skupnostih, takoj ko bo dokončana inventarizacija in vrednotenje prostora Parka, ter definiranje ciljev in ukrepov za doseganje teh ciljev. 

Definiranje jasnih ciljev mora potekati preko strokovnih separatnih pogovorov z vsemi uporabniki prostora in verifikacijskih pogovorov s prebivalstvom. Na teh pogovorih se določijo polja konsenza in polja potencialnih konfliktov. Dopolnijo se strokovne podloge tako, da se zagotovi eksistenca parka kot ekonomske entitete. Potrebno je še definirati tamponske cone in zeleni koridor v smeri Kraškega roba. 
V Sloveniji se pričenjajo  kontraurbanizacijski procesi, katerih poglavitna značilnost je ponovno poseljevanje podeželskega prostora. Pričakovati je novi val vikendašev. 
Nujno je torej vgraditi usmerjevalne (regulacijske) mehanizme pri kolonizacijskem valu, ki ga je pričakovati na območje parka. Regulacija je neučinkovita, če je restrikcijska, zato mora biti usmerjevalno naravnana, ne sme le preprečevati, ampak tudi omogočati. Obenem pa moramo upoštevati, da nove tehnologije in razvoj kvartarnih dejavnosti pravzarav sodijo v sam park in lahko bistveno prispevajo k gospodarskemu razvoju območja. Ob tem ima veliko vlogo MO Koper tudi kot pomembna lastnica nepremičnin. Verjetno bi bilo smiselno kolonizacijski val usmeriti v obnovo stavbne dediščine slemenskih naselij. Za samo območje parka bo torej potrebno sprejeti kar nekaj dokumentov, med njih sodijo prostorsko ureditveni pogoji in morda tudi prostorsko izvedbeni načrti. 
Bistveno je, da domačinom že v postopku ustanavljanja predstaviti in zagotoviti primerjalne prednosti, ki jih zavarovano območje daje njihovemu razvoju in obstoju, ter jim omogočiti, da postanejo neposredni nosilci aktivnosti. Na ravni države je treba zagotoviti usklajen sistem pravnih, ekonomskih, davčnih, socialnih in drugih mehanizmov, ki bodo olajševali in pospeševali razvoj lokalne skupnosti. 
Temeljni cilji in pričakovani rezultati za Park Dragonja:
- ustavitev demografske katastrofe in ohranjanje kulturne krajine,
- usposabljanje domačega prebivalstva za vodenje in izvajanje novih dejavnosti v okviru
Parka za življenje Dragonja
- zagotovitev podpor za zaposlovanje lokalnega prebivalstva
- zagotovitev socialnega servisa znotraj Parka
- možnosti za najetje ugodnih posojil in pridobitev koncesij za opravljanje primernih dejavnosti;
- zagotovitev sistema davčnih vzpodbud in olajšav;
- pospeševanje ekološkega kmetijstva, predelave hrane, kmetij odprtih vrat, kmečkega turizma, domače obrti in storitev;
- vzpostavitev sistema vzpodbud in nadomestil
- uvajanje ekoturizma (prenočitvene zmogljivosti, pohodništvo, kolesarstvo, konjeništvo, mala šotorišča, lokostrelstvo,
- zagotovitev, da lahko prebivalstvo obdrži dohodek od turizma 
- razvoj dejavnosti ekošole
- promocija tradicionalne kulturne identitete (etnološki muzej, galerije domače obrti)
- kulturna dejavnost  (razstave, prireditve, delavnice) 
- raziskovalna dejavnost in tabori
- informacijski center parka
- sanacija divjih odlagališč odpadkov
V/1:   Dolgoročno varstvo
- zavarovanje ekosistemske integritete naravnega prostora
- zagotavljanje komemorativne integritete kulturnega prostora
V/2:   Socialni in ekonomski razvoj:
- krepitev lokalne samouprave in NVO
- razvoj ekološkega kmetijstva (strokovna pomoč in izobraževanje pri razvoju ekokmetijstva, posebne podpore za razvoj ekološkega kmetovanja, posebne podpore združevanju pridelovalcev v predelavi in trženju)
- promocija trajnostnega ekoturizma (fiskalni ukrepi: oprostitev plačevanja DDV, oprostitev plačevanja davka na dejavnost, koriščenje sklada za regionalni razvoj – MEOR,  po zakonu o pospeševanju turizma)
- priprava plana območij z enotnimi režimi za vse rabe na območju Parka za življenje Dragonja; 
- koriščenje sredstev za naravovarstvene ukrepe, ki jih financira Uprava RS za varstvo narave (nadomestila in spodbude, intervencije, odškodnine in akcije);
- izobraževanje o naravi in njenem varstvu v konceptu trajnostnega razvoja 
V/3:   Usposabljanje prebivalstva :
- informativna raven
- izobraževalna raven
- funkcionalna znanja
- regionalne organizacije za usposabljanje in izobraževanje

VI.  VKLJUČEVANJE MEDNARODNE SKUPNOSTI 

Obstoji vrsta mednarodnih organizacij in uradov EU, ki strokovno in finančno podpirajo projekte varovanja naravne in kulturne dediščine in promocijo trajnostnega razvoja. V dosedanjih aktivnostih sta nam priskočila v pomoč predvsem Urad za UNESCO - MAB in IUCN (World Conservation Union).

Vzpostavljeni so informativni stiki z:
- špansko upravo SEHUMED iz Valencije, Andaluzija, ki je pripravljena sodelovati v
skupnem projektu ťSustainable Tourism and WetlandsŤ, ki ga financira EU fond
imenovan ťMedWetŤ
- upravo italijanskih parkov, park v Toscani, ki bi sodeloval lahko pri promociji in razvoju ekološkega kmetijstva;
- WWF (Worldwide Fund for Nature), katerega predstavniki prihajajo na obisk v Slovensko Istro od 24. do 25. maja letos. 

Sodobni ljudje smo hkrati zločinci, brezbrižni opazovalci in žrtve uničevanja naravne in kulturne krajine. Priče smo izginjanju posameznih rastlinskih in živalskih vrst, ter vsesplošni degradaciji našega naravnega, kulturnega in duhovnega okolja. Zavarovana območja so poslednja oaza, zadnja pribežališča pred umazanostjo, zadušljivostjo, zastrupljenostjo in drugimi grehi sodobne civilizacije. Odpor ljudi do varovanih območij,  je v večji meri posledica sterilnega, že preseženega pogleda na varovanje narave, ki do sedaj ni prepoznaval človekovih vsakdanjih potreb. Sonaraven način gospodarjenja odpira nove možnosti človeku in večjo naklonjenost celotni naravi.
Slovenija, ki je majhna in tako raznolika, se bo težko odločila, katero tretjino svoje površine naj zaščiti ustrezno zahtevam evropske zakonodaje. Mar ne bi bilo bolj smiselno, če celotno ozemlje Slovenije proglasimo za območje sonaravnega gospodarjenja, znotraj njega pa določimo rezervate, kje naj se ohranja intenzivna industrijska proizvodnja in spremljajoče dejavnosti. V spomin in opomin!
Istrski kmetje so sonaravno gospodarili že stoletja, ohranili tradicionalno kmetijstvo in prehranili sami sebe, sicer ne bo zmogli preživeti. Ohranili so edinstveno kulturno krajino in zdrava tla, ki nikoli niso bila obremenjena z boleznimi in škodljivci, kar je značilno za monokulturne nasade. Prebivalci Slovenske Istre so z modrostjo preživeli tudi najtežje zgodovinske preizkušnje, sedaj so pred odločitvijo za Park življenja Dragonja. Toda odločitev je le navidezna, kajti Park življenja Dragonja že obstoji, saj so ga ustvarili prav oni. Vse kar morejo postoriti je le to, da intenzivno industrijsko proizvodnjo ohranijo v rezervatih kamor tudi sodi. 

Projektna izvajalska skupina:
Anton Komat
strokovni vodja projekta

Tuji viri: 

- CANADA, Environment Canada. Parks Service. (1991):   National Parks system plan, Ottawa, Canada, 
- Canadian Heritage (1994): Parks Canada, Guide to Management Planning, Ottawa, Canada;
- COUNCIL OF EUROPE: Centre NATUROPA (1997); Agriculture and biodiversity,
Strasbourg, France;
- COUNCIL OF EOROPE: Centre NATUROPA (1997), Tourism & Environment,
Strasbourg, France;
- EUROSITE (1997). European Guide for the preparation of Managament Plans; 
Management plans for protected and managed natural and semi-natural areas; 
- Globevnik L., Sovinc A. & Fazarinc R (1998):  Land Degradation and Environmental Changes in the Slovenian Submediterranean (The Dragonja River Catchment),  GEOEKODYNAMIK, Volume 19, 281 – 291; 
- Globevnik L., Sovinc A. (1998): Impact of catchment land use changes on river flows:
The Dragonja River, Slovenia. Hydrology in a changing environment. Proceedings of the
British hydrological society international conference, Exeter. Volume I, p.525-533.
-     IUCN: (1994): Parks for Life, Action for Protected Areas in Europe, Gland, Switzerland 
- IUCN- WCPA (1997): Draft guidelines for national system planning for protected areas, Gland, Switzerland;
- IUCN / WWF: (1998): Strategic Approaches to Freshwater Management / The Ecosystem
Approach, Gland, Switzerland:
- McNeely, Jeffrey, ed. (1993): Parks for Life: report of the  IVvth  world congress on
      national parks & protected areas, IUCN, Gland; Switzerland;
- Leiner S., Polž M. & Mrakovčič M. (1995): Freshwater fish in Istrian Peninsula, 
ANNALES 7/95, Koper
- NPS: (1998): National Park Service Goals, Washington, USA;
- WCMC, World Conservation Monitoring Centre (1997): Protected Areas of the World:
A review of national systems - Italy;  Cambridge, UK; 
- WCMC, World Conservation Monitoring Centre (1997): Protected Areas Information –
IUCN Protected Areas Management Categories
- WEST, Patrick C. & Brechin, Steven R. (1991):  Resident peoples and national parks.
Univessity of Arizona Press, Tucson; USA 

- Adam F.& Podmenik D. (1999): Kulturno - socialni profil vasi ob Dragonji (Prispevek k
strokovnim utemeljitvam parka Dragonja), Poročilo 1.faze projekta, Inštitut za družbene vede FDV, Ljubljana; 
- Adamič M.A.: (1980): Geografske značilnosti poplavnega sveta ob Dragonji in Drnici,
Acta Geographica XIX/3,  159-214, Ljubljana
- Berce-Bratko B.(1993): Potenciali in možnosti razvoja turizma na Obali in v zaledju,
Annales 3 (343-356);
-    Cortese D. (1998): Dragonja, trenutki neskončne narave, Gea, 8, 11 (str.21)
- Cortese D. (1999): Dragonja, reka drugačnega časa, Svet in ljudje, 4/II (str.16-23);
- Čermelj B.(1993): Geološke značilnosti porečja Dragonje, Primorska srečanja 18, 146
(395-398)
- Černač J.: (1999): Evropski dan parkov, Lovec 5/99, (186-187), Ljubljana
- Dobrinja L. (1995): V verigi šavrinskih Vard, Gea, 5, 4, (6-7);
- Dolgan N.; (1995): Hudourničarstvo na vodnem območju Primorja in Istre, zbornik Pogubna razigranost (143-151), PUH, Ljubljana;
- Flajšman B.- ur. (1994): Vrt Evrope. Parki za življenje v Sloveniji, Liberalna akademija,
Društvo za proučevanje politične demokracije, ekološki forum LDS, Ljubljana
- Geister I. (1987): Dragonja in njena poganstva, Proteus 49, 1986/87, Ljubljana
- Geister I. (1998): Ušesa Istre, Gea, 8, 4, (6-8);
- Globevnik L. (1999): Analiza spremembe rabe tal, hidrološkega režima in erozijskih procesov v porečju Dragonje, ANNALES, Koper:
- Hlaj N. (1998): Kamnoseško izročilo v Slovenski Istri, Primorska srečanja, 22, 206/207,
(492-495);
- Investbiro Koper (1995): Strokovne podlage krajinske zasnove doline Dragonje za
      območje organizacijske naloge v okviru sprememb in dopolnitev planskih aktov občine
      Koper, Koper;
- Kaligarič M. (1997): Rastlinstvo Primorskega Krasa in Slovenske Istre – travniki in
pašniki, knjižica Annales, Koper;
- Kaligarič M. (1991): Travniki na Krasu in v Istri zaraščajo, Annales 1, 1 (41-46);
- Kleva D. (1994): Dragonja, mali dragulj, Annales 4, (238-239);
- Kleva D. (1995): Dolina reke Dragonje, včeraj, danes, jutri, Primorska srečanja 19, 165,
(str.47);
-    Kodarin D. (1998):  Med Rokavama, Turistično in kulturno društvo Boršt, Boršt; 
- Križan Boris (1994): Krajši oris naravovarstvenega pomena reke in porečja Dragonje
- Križan Boris (1998): Organizacijska naloga za območje doline Dragonje
- MZVNKD Piran (1987): Dragonja. Naravna in kulturna dediščina. Smernice za načrtovanje posegov., Piran;
- MZVNKD Piran (1996): Strokovne podlage za varstvo naravne in kulturne dediščine za območje organizacijske naloge dolina Dragonje, Piran;
- Ogrin D. (1995): Podnebje Slovenske Istre, knjižica Annales, Koper
- Pogačnik M. (1986): Uvod k skrivnostim istrske pokrajine, Šempas, samozaložba
- Povž M. (1994): Dragonja in njene ribe, RIBIČ 3/94, (37-41), Ljubljana
- Požeš M. (1991): Razvoj podeželskih naselij v občini Koper. Geographica Slovenica,22
Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani;
-    Sovinc A. (1999): Ptice doline Dragonje – deset let kasneje, Annales (81-90);
- Stepančič in ostali (1985): Pedologija povodja Dragonje, opis talnih tipov in karte
1:5000. Arhiv VGI, Ljubljana;
-     Svet za varstvo okolja RS (1998): Narava in okolje - Varstvo in razvoj v RS,  Ljubljana
- Šav V. (1994): Reka in človek:duhovni in duševni vidiki krajinskega parka Dragonja,
Primorska srečanja 18, 146, (400-401);
- Šuligoj B. (1994): Take doline ne premorejo v vsem Sredozemlju. Neformalna in
Apolitična skupina jezdecev je želela opozoriti na izjemen naravni rezervat v porečju
reke Dragonje, Delo, 36, 250 (27.10.1994), str.12;
- Šuligoj B. (1997): Ob skritih rečnih zakladih: za nekatere najlepša slovenska reka teče
tako hitro, Delo, 39, 94 (24.4.1997), str. 10;
- Zupančič Vičar M. (1995): Razvijanje sistema zavarovanih območij z upoštevanjem
      mednarodnih kriterijev kot nujnega pogoja za vpis zavarovanih območij v seznam 
      Združenih narodov, Glasnik Slovenske Matice, 19, 1-2, (55-61);
- Wohinz K. : Vrednost zaščitene doline Dragonje, Primorska srečanja, 18, 146, (399-401)
- Wraber T. (1993): Sredozemsko rastlinstvo na Slovenskem, Mediteran v Sloveniji, Časopis  za kritiko znanosti, 21, 158-159, (51-53);