 MESTNA
OBČINA KOPER
COMUNE CITTA' DI CAPODISTRIA
Urad za okolje in prostor - Ufficio per l'ambiente ed il territorio
ZAPISNIK delavnice na temo "PARK ZA ŽIVLJENJE DRAGONJA"
z dne 11.12.1999, ob 10. uri v prostorih Hotela Koper
Prisotni:
- Dr. Pavle Gantar, Minister za okolje in prostor
- predstavniki Sveta projekta,
- predstavniki projektne izvajalske skupine,
- predstavniki nevladnih organizacij,
- predstavniki Fakultete za družbene vede
- krajani,
- predavatelji.
V uvodnem delu je ga. županja Irena Fister v pozdravnem nagovoru seznanila
vse navzoče z vsebino sklepa o imenovanju sveta projekta in projektne skupine:
"V občini se zavedamo izrednega pomena porečja Dragonje in potrebe
po varovanju enkratnega naravnega okolja in izjemnih kulturnih vrednot,
zato sprejemamo pobudo za zavarovanje tega območja. Vendar se pri tem zavzemamo
za integracijo varovanega območja v življenje širše skupnosti in za to,
da se načela varovanja integrirajo v razvojne programe nadaljnega bivanja
in gospodarjenja v dolini. Varovanje doline in celotnega porečja ne sme
pomeniti ovire oziroma bremena temveč razvojno vspodbudo za celotno obravnavano
območje. Zavedamo se, da programi za zavarovanje ne zažive, če jih kot
svoje ne sprejme in ne podpre lokalna skupnost"
Zaključila je z napotkom, da morajo skupne naloge pripeljati do takšnega
skupnega razvojnega načrta, ki bo zagotavljal ohranjanje naravnih in kulturnih
vrednot in hkrati primerne bivalne pogoje in razvojne možnosti lokalnemu
prebivalstvu.
G. minister Pavel Gantar je pojasnil, da je za krajinski park značilen
preplet človeka z naravo in ob tem izpostavil vlogo domačinov, saj parka
proti večinski volji in brez konsenza prebivalcev območja ne bo. Cilj ustanavljanja
krajinskega parka je razviti mehanizme, ki bodo skupnosti zagotavljali
zdržen razvoj ter obenem ohranitev vrednot prostora. Doseči je potrebno
harmonijo med naravnimi, kulturnimi vrednotami ter poselitvijo, gospodarskim
in družbenim razvojem območja. Poudaril je tudi pomen subvencij ter finančnih
spodbud za prebivalce zavarovanih območij kakor tudi prednosti teh območij
pri razpisih Ministrstva za okolje in prostor za subvencioniranje gradnje
infrastrukture.
Delavnica se je nadaljevala s predstavitvijo dosedanjega dela in strokovnih
analiz, kot predvidenp v vsebini in poteku delavnice:
- Alma Vičar, MOP: predstavitev izkušenj ustanavljanja parkov v Sloveniji
in njihov pomen kot razvojni dejavnik.
- Anton Komat: predstavitev rezultatov dosedanjega dela na projektu.
- Alja Grošelj, MZVNKD: strokovne podlage varstva narave in kulturne
dediščine za porečje Dragonje.
- mag. Lidija Globevnik: VGI Vodnogospodarski vidiki ustanavljanja
parka v porečju Dragonje
- Milada Markovič, PIC: Pravni vidiki ustanavljanja naravnih parkov
- FDV: Sociološki vidiki vspostavljanja Parka za življenje Dragonja:
- dr, Drago Kos, Jelena Aleksič: mnenja prebivalcev območja bodočega
parka o parku za življenje.
- Darka Podmenik, FDV: mnenja "mnenjskih voditeljev" in inovatorji
na področju bodočega parka o Parku za življenje.
- dr. Frane Adam, FDV: predstavitev študijskih krožkov.
Sledila je okrogla miza oziroma skupna razprava udeležencev delavnice.
Okrogla miza je potekala po sledečih korakih:
- diskusija o predstavljenih temah, rezultatih,
- pripombe, vprašanja, predlogi,
- oblikovanje dodatnih pojasnitev in strategij,
- razprava o tem, katere prednosti in slabosti vidijo v načrtovanju
Parka za življenje prebivalci območja, kjer naj bi bil ustanovljen.
Med prisotnimi je bila opravljena anketa o odnosu do Parka za Življenje
Dragonja. Rezultati so pokazali, da je večina prisotnih (20) ideji naklonjena
in slabo informirana o poteku projekta (12 slabše oz. slabo informiranih).
Le en sam udeleženec delavnice je glasoval proti, en neodločeno.
Pri pregledu na pretekle aktivnosti je bilo ispostavljeno predvsem:
- potreba po drugačnem pristopu k projektu,
- strokovno vedenje o projektu je veliko (narava, vodno gospodarstvo,
sociologija), strokovne podlage so pripravljene, delovna skupina mora sedaj
ustrezno obdelati podatke, saj preko inventarizacije oblikujemo cilje in
nato ukrepe,
- med napake pri dosedanjem poteku projekta sodi:
- pomanjkanje politične volje (občina, država),
- odsotnost regijskega povezovanja,
- pomanjkanje informiranja.
- ni informiranosti o ciljih kaj park prinaša, pomanjkanje programa
za predstavitev ljudem,
- potrebno je izkoristiti možnost pravne podpore PIC (Pravno informacijski
center nevladnih organizacij)
- občina in Sklad kmetijskih zemljišč ne delujeta usklajeno,
- potrebno je oblikovati poročilo o finančni podpori projektu (netransparentnost)
- zelo pomembna je jasna struktura nastajanja parka z določenim vodjo
projekta.
- izpopolniti je potrbno način obveščanja javnosti o poteku projekta
z glasilom Sopotnik.
- mnenje je, da pri obravnavanju doline prevladujejo predvsem kratkoročni
in ne dolgoročni interesi (prebivalstva in občine),
- čas je za konkretne rešitve,
- skupni cilj projekta mora biti ponovno oživeti dolino.
Na podlagi dosedanjih rezultatov dela ter posredovanih stališč, pripomb
in predlogov je bil izoblikovan predlog nadaljnega projekta.
Sprejeti so bili sledeči sklepi in predlogi nadaljnih aktivnosti:
- Projektni svet se razširi s predstavniki preostalih dveh občin, rok:
januar 2000
zadolžen: Dino Pucer
- Znotraj projktnega sveta se bo oblikovala projektna delovna skupina.
Svet projekta bo odločal o sestavi projektne delovne skupine, kamor bodo
vključeni lokalni strokovnjaki ter predstavniki civilne družbe.
rok: prva seja sveta projekta, - konec januarja 2000
- Priprava predlog postopka imenovanja vodje projekta z opisom del
in nalog. Ta se mora s projektom ukvarjati profesionalno,
rok: do prve seje sveta projekta,
zadolžen: MOK
- Projektni svet seznaniti s postopkom opredelitve ciljev.
rok: do 1. seje sveta projekta
zadolžen: MOK v sodelovanju z Antonom Komatom;
- Izdelati uredniški koncept za glasilo Sopotnik.
rok: do 1. seje sveta projekta;
zadolžen: Alan Asta
- Interesi so različni zato je potrebno oblikovati cilje po posameznih
dejavnostih (kmetijstvo, gozdarstvo, drobno gospodarstvo, turizem), občina,
država in prebivalci morajo skupaj oblikovati razvojno vizijo območja in
skupno doseči konsenz o konceptu razvoja.
- Naloga sveta projekta je poiskati pot do skupne vizije razvoja,
- Območje je raznoliko, s tem so pogojene razlike v primernih dejavnostih
za določeno območje, zato je potrebno organizirati lokalne delavnice;
- Koristno bi bilo zbrati in ugotoviti razvojne potenciale po vaseh,
ne pa samo znotraj sveta projekta.
zadolženi: predstavniki krajevnih skupnosti;
- Študijski krožki bodo potekali vsporedno in obveščali svet projekta
o njihovem delu;
- Predlagan je bil tudi obisk uspešnega parka v Sloveniji ali v tujini
z namenom pridobivanja iskušenj, vendar predlog ni bil sprejet;
- Izpostavljena je bila potreba po mednarodnem sodelovanju, tako občine
kot nevladnih organizacij (navezave stikov s hrvaško stranjo, seznanitev
Istrske županije s potekom projekta).
Delavnica je bila zaključena ob 18.30
| Zapisala: |
Predstojnica:
|
| Kara Vidmar |
mag. Mirjam Požeš
|
Koper, 15.12.1999
Priloga:
- seznam udeležencev
Dostaviti:
- udeležencem
- arhiv, tu. |
